{"id":29818,"date":"2022-08-18T14:16:44","date_gmt":"2022-08-18T14:16:44","guid":{"rendered":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/?p=29818"},"modified":"2023-12-21T12:58:46","modified_gmt":"2023-12-21T12:58:46","slug":"mahlerjeva-peta-simfonija-ob-izdatnem-ozvocenju-v-krizankah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/2022\/08\/18\/mahlerjeva-peta-simfonija-ob-izdatnem-ozvocenju-v-krizankah\/","title":{"rendered":"Mahlerjeva Peta simfonija ob izdatnem ozvo\u010denju v Kri\u017eankah"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div id=\"ut-row-6a698a5ca2440\" data-vc-full-width=\"true\" data-vc-full-width-init=\"false\" class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid vc_column-gap-0 ut-row-6a698a5ca2456\" ><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\" ><div id=\"ut_inner_column_6a698a5ca2c5c\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n<style type=\"text\/css\">\r\n\r\n    \r\n    #ut-empty-space-6a698a5ca2dd5 {\r\n        height: 60px    }\r\n\r\n    \r\n        @media (min-width: 768px) and (max-width: 1200px) {\r\n        #ut-empty-space-6a698a5ca2dd5 {\r\n        height: 60px;\r\n        display: block;\r\n    }\r\n    }\r\n    \r\n    \r\n    @media (max-width: 767px) {\r\n        #ut-empty-space-6a698a5ca2dd5 {\r\n        height: 60px;\r\n        display: block;\r\n    }\r\n    }\r\n\r\n    \r\n<\/style>\r\n\r\n<div class=\"vc_empty_space\" id=\"ut-empty-space-6a698a5ca2dd5\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row-full-width vc_clearfix\"><\/div><div id=\"ut-row-6a698a5ca3582\" data-vc-full-width=\"true\" data-vc-full-width-init=\"false\" class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid vc_column-gap-0 ut-row-6a698a5ca358d\" ><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\" ><div id=\"ut_inner_column_6a698a5ca3b34\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\r\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t\t\t<div class=\"dc-text-paragraph\">\n<p>Medij: Kritik.si<br \/>\nAvtorji: Marijan Zlobec<br \/>\nDatum: \u010cet., 18. aug. 2022<br \/>\nLink: <a href=\"https:\/\/kritik.si\/2022\/08\/18\/mahlerjeva-peta-simfonija-ob-izdatnem-ozvocenju-v-krizankah\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/kritik.si\/2022\/08\/18\/mahlerjeva-peta-simfonija-ob-izdatnem-ozvocenju-v-krizankah\/<\/a><\/p>\n<\/div>\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\" ><div id=\"ut_inner_column_6a698a5ca3f9d\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\r\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t\t\t<div class=\"dc-text-paragraph\">\n<p>Na 70. Ljubljana Festival je na koncert v Poletnem gledali\u0161\u010du v Kri\u017eankah pri\u0161el Mednarodni orkester Ljubljana. Orkester je bil sicer pred tem na gostovanju s koncertom v Novem Sadu. V Ljubljani so izvedli samo eno delo, in sicer Simfonijo \u0161t. 5 v cis \u2013 molu Gustava Mahlerja in z njo po\u010dastili skladateljevo kratko delovanje v Ljubljani pred 140. leti.<\/p>\n<\/div>\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row-full-width vc_clearfix\"><\/div><div id=\"ut-row-6a698a5ca47ed\" data-vc-full-width=\"true\" data-vc-full-width-init=\"false\" class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid vc_column-gap-0 ut-row-6a698a5ca47f7\" ><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\" ><div id=\"ut_inner_column_6a698a5ca4d77\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\r\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t\t\t<div class=\"dc-text-paragraph\">\n<p>Mednarodni orkester Ljubljana se \u010dedalje bolj uveljavlja med mladimi glasbeniki in najbolj\u0161imi profesionalnimi umetniki, odkar je uspe\u0161no nastopil v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrva\u0161kem, v Srbiji, Veliki Britaniji in \u0160paniji. Orkester je sestavljen iz mladih odli\u010dnih glasbenikov, ki si z igranjem v simfoni\u010dnem orkestru pridobijo neprecenljive izku\u0161nje in sodelujejo s priznanimi profesorji, dirigenti in solisti. Glasbeniki iz ve\u010d kot petintridesetih razli\u010dnih dr\u017eav, torej tudi razli\u010dnih kultur in socialnih okolij, skupaj stremijo k najvi\u0161jim izvajalskim ciljem. Repertoar orkestra zajema tako simfoni\u010dna dela dunajske klasike in romantike, kot sodobna dela 20. in 21. stoletja. Iskreno navdu\u0161enje, mladostna energija in neustavljiv pogum so osnova za poseganje po velikih mojstrovinah simfoni\u010dnega repertoarja, ki se jih glasbeniki vsako leto lotevajo v ve\u010d delovnih fazah. Orkester je sodeloval s solisti, kot so violist Wolfram Christ, pozavnist Branimir Slokar, trobenta\u010d Reinhold Friedrich, violon\u010delist Konstantin Pfiz, violinist Gregory Ahss in violist Gilad Karni. Koncertni mojstri orkestra so Gregory Ahss (koncertni mojster Camerate Salzburg in Festivalskega orkestra Luzern), Janez Podlesek (profesor na AG) in Yuri Kalnits (solist). V orkestru stalno delujejo \u0161e Konstantin Pfiz (violon\u010delo), Knut Erik Sundquist (kontrabas), Jo\u017ee Kotar (klarinet), Igor Ahss (fagot), Zora Slokar (rog), Mihael \u0160uler (pozavna) in Raymond Curfs (timpani). Mednarodni orkester Ljubljana je kulturni ambasador Mesta Ljubljane. Predstavlja slovensko prestolnico in portretira Ljubljano kot kozmopolitsko mesto, mesto mladih, mesto kreativnosti in prilo\u017enosti. Prva dirigentka orkestra je \u017diva Ploj Per\u0161uh. (Uradna predstavitev orkestra).<\/p>\n<p>70. Ljubljana Festival je letos \u0161e posebej poudaril dejavnost mladih glasbenikov, nekako v duhu tistega, kar je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma izrekel svetovno slavni maestro Riccardo Muti, namre\u010d da so mladi glasbeniki prihodnost zahodnoevropske kulture, sicer bo nastopil kaos. Muti je v Ljubljani nastopil z Mladinskim orkestrom Luigi Cherubini.<\/p>\n<p>Naslednji tuji gost, ki je nastopil z mladimi glasbeniki na leto\u0161njem festivalu, je slavni dirigent Daniel Barenboim, ki je imel kar dva koncerta z orkestrom West \u2013 Eastern Divan, sestavljen prete\u017eno iz izraelskih in palestinskih mladih glasbenikov.<\/p>\n<p>Po koncertu Mednarodnega orkestra Ljubljana prihaja na koncertni oder \u0161e Slovenski mladinski orkester (25. avgusta) pod dirigentskim vodstvom \u017dive Ploj Per\u0161uih. V orkestru igrajo tudi \u010dlani Mladinskega orkestra Ukrajine, ki so pri\u0161li k nam kot begunci.<\/p>\n<p>Darko Berlek , direktor in umetni\u0161ki vodja Festivala Ljubljana, je na v\u010deraj\u0161nji tiskovni konferenci omenil, da prihaja \u010das, ko bodo ustanovili tudi mladinski orkester, sestavljen iz ukrajinskih in ruskih glasbenikov. Bomo videli. \u017de izraelsko-palestinski orkester niti malo ne vpliva na prekinitev voja\u0161kih napadov v Izraelu in Paklestini, kot vidimo vse do danes, ko je pod streli Izraelcev padel osemnajstletni Palestinec.<\/p>\n<p>V Ljubljani je dirigiral mednarodno uveljavljeni portugalski dirigent Osvaldo Ferreira , ustanovitelj, umetni\u0161ki vodja in \u0161ef dirigent Portugalskega filharmoni\u010dnega orkestra. Pred tem je bil zaposlen kot umetni\u0161ki vodja in \u0161ef dirigent Orkestra iz Algarveja, deloval pa je tudi kot umetni\u0161ki direktor tako Mednarodnega glasbenega festivala v Algarveja kot tudi Oficine de M\u00fasica de Curitiba v Braziliji. Kot gostujo\u010di dirigent je dirigiral v Berlinu, na Dunaju, v Bruslju, Rimu, Lizboni, Portu, Pragi, Lod\u017eu, Katovicah, Madridu, Sevilli, Valencii, Cape Townu, Caracasu, Rio de Janeiru, Sao Paulu, Sankt Peterburgu, Londonu, Aspnu in Chicagu, kjer je magistriral je iz orkestrskega dirigiranja. Dodiplomski \u0161tudij pa je opravil na Konservatoriju v Sankt Peterburgu v razredu Ilye Mussin. Leta 1999 je bil nagrajen na tekmovanju Sergej Prokofjev v Rusiji. Udele\u017eil se je Ameri\u0161ke dirigentske akademije na eminentnem Glasbenem festivalu v Aspnu v ZDA, ki ga je nato vklju\u010dila v njihovo bratov\u0161\u010dino namenjeno le redkim izbranim gostom in sodelujo\u010dim na festivalu. Osvaldo je bil asistent dirigenta Claudia Abbada v Salzburgu in Berlinu. \u0160tudij je dodatno utrjeval pri finskem dirigentu Jormi Panula ter pri ameri\u0161kem dirigentu in violinistu Davidu Zinmanu. Bil je \u0161tipendist portugalskega Ministrstva za kulturo in Fundacije Calouste Gulbenkian na Portugalskem. V Ljubljani seje po koncertu sre\u010dal z Darkom Brlekom in obudil spomin na njuno sre\u010danje na Kitajskem.<\/p>\n<p>Peta simfonija v cis- molu predstavlja pomembno prelomnico v Mahlerjevem opusu, saj je v njej naredil korak stran od dotakratnega simfoni\u010dnega ustvarjalnega koncepta, ki ga je zasledoval. Pomemben segment pri komponiranju mu je od te simfonije naprej postal kontrapunkt. Peta simfonija s svojimi petimi stavki odstopa od klasi\u010dnega modela. Poleg tega jo je Mahler tematsko povezal; pet stavkov pa je razdelil na tri vsebinske dele (prva dva stavka predstavljata prvi del, tretji stavek drugi del, \u010detrti in peti pa tretji del). Simfonija za\u010dne s stavkom z oznako \u017dalna kora\u010dnica: umirjeno, strogo, kot pogrebni sprevod. Zasli\u0161i se parafrazo na voja\u0161ko kora\u010dnico avstro-ogrske vojske, tej sledi pogrebna kora\u010dnica. 2. stavek (Viharno razgibano, z najve\u010djo silovitostjo) si z uvodnim deli skupno tematsko gradivo. Tretji stavek Scherzo: krepko, ne prehitro, ki predstavlja drugi del simfonije, je \u017eivahen, oblikovno te\u017eje opredeljiv stavek, saj se giba med rondojem in sonatno obliko.<\/p>\n<p>V njem razvija razli\u010dne tematske izpeljave plesnega zna\u010daja od val\u010dkov do l\u00e4ndlerjev. Tretji del simfonije sestavljata 4. in 5. stavek. Zaklju\u010dni del za\u010dne z najslavnej\u0161im stavkom te simfonije, s skrivnostnim, grenko-sladkim in sanjavim Adagiettom (Zelo po\u010dasi). Ta stavek se kot glavna glasbena tema pojavlja v filmski klasiki Smrt v Benetkah, ki jo je leta 1971 po literarni predlogi Thomasa Manna posnel italijanski re\u017eiser Luchino Visconti. Adagietto , s svojo nadzemeljsko zvo\u010dnostjo, je postal zelo znan in ga v\u010dasih izvajajo tudi kot samostojno delo v priredbah za razli\u010dne zasedbe in tudi solisti\u010dna glasbila.<\/p>\n<p>Adagiettu sledi Rondo finale , 5. stavek z oznako Veselo, igrivo, \u017eivahno. \u010ceprav se oba stavka izogibata jasnim formalnim okvirom, izkazujeta sonatno obliko. Mahler je 5. simfonijo do svoje smrti ve\u010dkrat preuredil, saj \u017eelel priti do dna vsem svojim nerazre\u0161enim vpra\u0161anjem o orkestraciji in preden bi bil zares zadovoljen z njo, je umrl. (Iz programa Metke Suli\u010d).<\/p>\n<p>Izvedba Mahlerjeve simfonije je bila prakti\u010dno v celoti v rokah \u201cme\u0161alne mize\u201d oziroma tehnikov zvoka, ki so kreirali jakost in s tem udejanili sli\u0161nost simfonije po svoje, na svoj na\u010din ali z vrha Poletnega gledali\u0161\u010da v Kri\u017eankah. Ko sem jih po koncertu vpra\u0161al (bili so trije, ne vem pa, kdo je krmaril z ozvo\u010denjem), zakaj tako mo\u010dno ozvo\u010denje, mi je eden odgovoril, da sicer ne bi sli\u0161ali kontrabasov. To se mi poka\u017ee v povsem druga\u010dni lu\u010di, kot je bilo re\u010deno za akusti\u010dno funkcionalnost samega avditorija po prenovi in za potrebe simfoni\u010dnih koncertov. Ne gre le za ozvo\u010denje, ampak za usposobljenost ljudi, ki se s tem ukvarjajo, sicer bo treba v programu uvesti novo rubriko nastopajo\u010dih, kot je mojster koncertnega ozvo\u010denja.<\/p>\n<p>Orkester je bil brez dvoma zelo dobro pripravljen, tako posamezni solisti (trobenta, klarinet, rog ), kot po posameznih sekcijah. Ves \u010das se je \u010dutilo veliko anga\u017eiranost mladih glasbenikov, njihova volja in mo\u010d, \u017eelja po pripadnosti vrhunski glasbi in izvedbi enega najbolj znanih simfoni\u010dnih del, simfonij, ki dajejo samim nastopajo\u010dim veliko zado\u0161\u010denje in jih glede na mladost uzave\u0161\u010dajo o pomenu svojih do\u017eivljenjskih odlo\u010ditev ter pripadnosti glasbeni kulturi na mednarodni ravni.<\/p>\n<p>Mahlerjeva Peta simfonija v cis \u2013 molu daje glasbenikom vse, kar si \u017eelijo, tako reko\u010d vse emotivne odtenke, ki segajo od \u017ealne kora\u010dnice, posvetila ljubezni, radosti nad \u017eivljenjem kot takim, pre\u017eetim z optimizmom, upanjem in zaupanjem v mo\u010d glasbe, kar se je z Mahlerjem in njegovim opusom v celoti uresni\u010dilo. Pri mladih smo ob\u010dudovali njihovo individualno odli\u010dnost, pa tudi skupno igro, za kar pa je bil najbolj zaslu\u017een njihov dirigent Osvaldo Ferreira z bogatimi mednarodnimi izku\u0161njami, \u010deprav Mahlerjevih simfonij verjetno ni dirigiral toliko kot nekateri drugi v srednjeevropskem prostoru, katerih posnetki so tako reko\u010d legendarni (Claudio Abbado). Pri nas je najve\u010d simfonij Gustava Mahlerja dirigiral pokojni Anton Nanut.<\/p>\n<p>Peta simfonija je (z ozvo\u010denjem) zazvenela kot resni\u010dno monumentalno delo, z vsemi detajli, pa seveda posameznimi stavki, kot je legendarni Adagietto, pa sijajnim finalom, omenjenimi solisti, sekcijami (rogovi, trobente, pozavne s tubo, flavte ). Glede na zvo\u010dno situacijo na odru, so se zdele vse \u201czadnje\u201d sekcije bolj\u0161e od godal v ospredju, a to so \u017ee detajli, ki odpirajo tudi vpra\u0161anje, ali ne bi bilo primerneje, \u010de bi imeli \u0161e malo ve\u010d godal, vsaj 60, ki pa jih tokrat na odru ni bilo. Zdi se, da so sodobne glasbeno-pedago\u0161ke intencije bolj v korist pihalcev in trobilcev, kot godalcev, na primer viole mladi no\u010dejo \u0161tudirati, kot mi je neko\u010d poto\u017eil violist Franc Avsenek, profesor na AG. Modna je flavta; samo v Sloveniji je mladih flavtistk nad trideset. Pojem zaposlitve se tu zdi kot postranskega pomena, da to ni res, pa se kar hitro poka\u017ee v vsej svoji \u201ckrutosti\u201d. Upajmo, da se mladi glasbeniki, ki so nastopili v Kri\u017eankah, zavedajo svoje odlo\u010ditve za glasbeni poklic.<\/p>\n<\/div>\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row-full-width vc_clearfix\"><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Medij: Kritik.si Avtorji: Marijan Zlobec Datum: \u010cet., 18. aug. 2022 Povezava: https:\/\/kritik.si\/2022\/08\/18\/mahlerjeva-peta-simfonija-ob-izdatnem-ozvocenju-v-krizankah\/ Na 70. Ljubljana Festival je na koncert v Poletnem gledali\u0161\u010du v Kri\u017eankah pri\u0161el Mednarodni orkester Ljubljana. Orkester je bil sicer pred tem na gostovanju s koncertom v Novem Sadu. V Ljubljani so izvedli samo eno delo, in sicer Simfonijo \u0161t. 5 v cis [...]","protected":false},"author":8,"featured_media":30583,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-29818","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice-si"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29818","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=29818"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29818\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":30620,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29818\/revisions\/30620"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30583"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=29818"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=29818"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/de\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=29818"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}