{"id":31943,"date":"2024-08-23T17:17:57","date_gmt":"2024-08-23T17:17:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/?p=31943"},"modified":"2024-08-26T10:23:29","modified_gmt":"2024-08-26T10:23:29","slug":"slovenski-mladinski-orkester-s-filmsko-glasbo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/2024\/08\/23\/slovenski-mladinski-orkester-s-filmsko-glasbo\/","title":{"rendered":"Slovenski mladinski orkester s filmsko glasbo"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div id=\"ut-row-69e63ed497080\" data-vc-full-width=\"true\" data-vc-full-width-init=\"false\" class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid vc_column-gap-0 ut-row-69e63ed49708c\" ><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\" ><div id=\"ut_inner_column_69e63ed497845\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n<style type=\"text\/css\">\r\n\r\n    \r\n    #ut-empty-space-69e63ed4979c0 {\r\n        height: 60px    }\r\n\r\n    \r\n        @media (min-width: 768px) and (max-width: 1200px) {\r\n        #ut-empty-space-69e63ed4979c0 {\r\n        height: 60px;\r\n        display: block;\r\n    }\r\n    }\r\n    \r\n    \r\n    @media (max-width: 767px) {\r\n        #ut-empty-space-69e63ed4979c0 {\r\n        height: 60px;\r\n        display: block;\r\n    }\r\n    }\r\n\r\n    \r\n<\/style>\r\n\r\n<div class=\"vc_empty_space\" id=\"ut-empty-space-69e63ed4979c0\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row-full-width vc_clearfix\"><\/div><div id=\"ut-row-69e63ed498121\" data-vc-full-width=\"true\" data-vc-full-width-init=\"false\" class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid vc_column-gap-0 ut-row-69e63ed498129\" ><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\" ><div id=\"ut_inner_column_69e63ed4986bc\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\r\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t\t\t<p>Medij: Kritik.si<br \/>\nAvtorji: Marijan Zlobec<br \/>\nDatum: Pet. 23. Aug 2024<br \/>\nLink: <a href=\"https:\/\/kritik.si\/2024\/08\/23\/slovenski-mladinski-orkester-s-filmsko-glasbo\/\">KRITIK.si<\/a><\/p>\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\" ><div id=\"ut_inner_column_69e63ed498afc\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\r\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t\t\t<div class=\"dc-text-paragraph\">\n<p>Slovenski mladinski orkester je nastopil v polnem Poletnem gledali\u0161\u010du Kri\u017eanke na 72. Ljubljana Festivalu. Ustanovila in umetni\u0161ko ga vodi dirigentka \u017diva Ploj Per\u0161uh. Njena organizacijska in povezovalna mo\u010d ter osebni magnetizem v odnosu do mladih glasbenikov iz vseh koncev Slovenije in vendarle precej razli\u010dne starosti in glasbeno koncertnih izku\u0161enj, kar se seveda na odru pozna in v avditoriju sli\u0161i, pomenita garancijo delovanja ob podpori Festivala Ljubljana in vklju\u010ditve koncerta v vsakoletni festivalski program.<\/p>\n<\/div>\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row-full-width vc_clearfix\"><\/div><div id=\"ut-row-69e63ed49931a\" data-vc-full-width=\"true\" data-vc-full-width-init=\"false\" class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid vc_column-gap-0 ut-row-69e63ed499322\" ><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\" ><div id=\"ut_inner_column_69e63ed4998dd\" class=\"vc_column-inner\" ><div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\r\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\r\n\t\t\t<div class=\"dc-text-paragraph\">\n<div class=\"dc-text-paragraph\">\n<p>Mlade glasbenike podpirajo vsi festivali, ne glede na kasnej\u0161o individualno usodo slehernega posameznika. Obi\u010dajno podpirajo \u0161tudente starej\u0161ih letnikov akademij ali \u017ee diplomante. Odlo\u010ditev nekoga pri trinajstih letih najbr\u017e ni enaka njegovemu vstopu na srednjo \u0161olo ter maturo tam in akademijo, saj celo diplomanti pogosto ne najdejo slu\u017ebe in ne vedo kam bi \u0161li.<\/p>\n<p>Glasbena vzgoja in delo v tem orkestru pa mora vendarle temeljiti na profesionalizmu, kot da bodo vsi dosmrtni profesionalni glasbeniki. Potrebna je animacija, spodbuja, vzor, veselje, pa tudi preprosta ljubezen do klasi\u010dne glasbe.<\/p>\n<p>Na ponedeljkovem koncertu posve\u010denem Franku Zappi smo videli izpisan njegov rek:\u00a0<em>Glasba je edina religija, ki prina\u0161a dobrine.<\/em>\u00a0Te pa so odvisne tako od \u017eivljenjskega kot umetni\u0161kega nazora. \u010ce dobivajo mo\u010dne vzornike in vzore, bo za mlade glasbenike pot naprej veliko la\u017eja.<\/p>\n<p>Vsakoletni koncert in polno ob\u010dinstva je lepa spodbuda. Na koncertu smo sli\u0161ali zelo pester program.<\/p>\n<p>Ameri\u0161ki skladatelj, pianist in dirigent\u00a0Scott Bradley (1891\u20131977)\u00a0je znan po glasbi risank Metro-Goldwyn-Mayer (MGM), najbolj po ma\u010dki in mi\u0161ki\u00a0<em>Tom in Jerry<\/em>\u00a0(Hanna-Barbera v obdobju 1940\u20131958). Bil je akademsko izobra\u017een skladatelj in pianist, ki je po tem, ko je MGM leta 1937 ustanovil studio za risanke, delal za njih vse do zaprtja leta 1957. Njegov slog je do konca 40. let 20. stoletja postal izviren in zapleten, uporabljal je dvanajsttonsko tehniko po Arnoldu Sch\u00f6nbergu ter ustvarjal pod vplivi Bart\u00f3ka, Stravinskega in Hindemitha. (Iz programa Metke Suli\u010d).<\/p>\n<p>Takoj smo poslu\u0161\u010di tehni\u010dno zahtevno kompozicijo kot ilustracijo vsakr\u0161nih predvsem gibalnih sprememb znanih likov iz omenjenih risank, ki jih krasijo ali opredeljujejo posebne mini zgodbe, prizori, bliskoviti pospe\u0161ki, umiki, zadr\u017eki, premisleki, ugotavljanji najbolj\u0161e situacije\u2026 Ma\u010dka in mi\u0161 sta v njunem odnosu nepredvidljiva, taka pa je tudi glasba. Kot njen aran\u017eer je v programu naveden\u00a0Peter Tovornik.<\/p>\n<p><em>Hresta\u010d<\/em>\u00a0je pravlji\u010dni balet, ki ga je napisal in orkestriral\u00a0Peter Ilji\u010d \u010cajkovski (1840\u20131893). Enega najbolj priljubljenih baletov vseh \u010dasov obi\u010dajno izvajajo za bo\u017ei\u010dni in novoletni \u010das.\u00a0<em>Cvetli\u010dni val\u010dek<\/em>\u00a0je iz drugega dejanja in zaklju\u010duje\u00a0<em>Divertimento<\/em>, ki je nekak\u0161en eksoti\u010dni sprehod okoli sveta in skozi razli\u010dne kulture. Je priljubljena skladba v filmski industriji, po baletu je bilo posnetih tudi ve\u010d filmov. (Iz programa).<\/p>\n<p>Te\u017eko bo se strinjal, da je to kak\u0161na filmska glasba, zato bi bila prijetnej\u0161a podoba sam izbor znanih prizorov, ki naredijo bolj celovit glasbeni vtis.<\/p>\n<p>Pietro Mascagni (1863\u20131945)\u00a0je za veristi\u010dno opero enodejanko\u00a0<em>Cavalleria rusticana (Kme\u010dka \u010dast)<\/em>\u00a0prejel prvo nagrado. Strastna tragedija o brezglavi zaljubljenosti, prevarah in ma\u0161\u010devanju se dogaja v sicilijanski vasici na veliko no\u010d. Pastoralni prizori dajejo operi poseben \u010dar. Srce parajo\u010di\u00a0<em>Intermezzo<\/em>\u00a0je najbolj znan odlomek opere in se pojavi med zadnjimi prizori filmske trilogije Boter, ko v navzkri\u017enem streljanju na stopnicah gledali\u0161\u010da po nesre\u010di ubijejo ljubljeno h\u010derko zloglasnega mafijca. (Iz programa).<\/p>\n<p>Intermezzo prav tako ni filmska glasba, je pa Cavalleria rusticana kot opera uporabljena v velikem delu tretjega dela Botra, saj se dogaja v operi, kjer na odru poslu\u0161amo nastopajo\u010dega solista in zbor z dolo\u010denimi simbolnimi pomeni, od Kristusa do blasfemije.<\/p>\n<p>V izvedbi bi pri\u010dakoval ve\u010djo globino do\u017eivljanja, po drugi strani pa mladi te\u017eje ob\u010dutijo v bistvu kar psihoanalitsko funkcijo glasbe in njeno napoved tragi\u010dnega konca nekega junaka, tako v operi, medtem ko gre v filmu za streljanje s smrtnim izidom za mladenko, h\u010derko.<\/p>\n<p>Intermezzo vsi radi izvajajo, a le redki poglobljeno, tragi\u010dno. Odvisno je od dirigenta.<\/p>\n<p>Lauri Porra (1977)\u00a0je skladbo z naslovom\u00a0<em>Entropia<\/em>\u00a0napisal leta 2015. Skladatelj ga je s Lahti Symphony Orchestra (Simfoni\u010dnim orkestrom Lahti) premierno izvedel na odprtju sezone ob 150. obletnici Jeana Sibeliusa. Skoraj 28-minutni koncert za elektri\u010dni bas in orkester sestavljajo \u0161tirje stavki. V njem zdru\u017euje sloge od rocka in jazza do klasi\u010dne, elektronske in filmske glasbe. Zvok elektri\u010dne kitare spoji z orkestrskim; zvo\u010dni spekter rock glasbila dopolni z orkestrskim, ki ju uravnote\u017eeno zlije v eno. (Iz programa).<\/p>\n<p>Uvrstitev tega finskega skladatelja naj bi popestrila koncertni ve\u010der, ko je predviden kak znan ali manj znan gost. Tu nastane vpra\u0161anje, ali je ta glasba mladim glasbenikom blizu, jo hitro dojamejo in sprejmejo, saj je potrebna \u0161ir\u0161a \u0161tudijska priprava, pri kateri resda lahko sodeluje sam skladatelj in solist, a ni bilo videti, da bi bila celota nujen pogoj koncerta, prej bi pomislil, da je bila ta to\u010dka predimenzionirana, \u0161e posebej, ker to ni filmska glasba ter je v celoti odstopala od programskega koncepta koncerta. Ne vem, kaj je zadaj.<\/p>\n<p>Jani Golob (1948), slovenski skladatelj, aran\u017eer, violinist in pedagog, je avtor tako mnogih komornih in orkestralnih del kot tudi glasbe za film, razli\u010dne oglase, televizijske avize itd. Violino in kompozicijo je \u0161tudiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegov opus je na meji resne, zabavne in jazzovske glasbe. Med najbolj znano glasbo za film sodita dva nepozabna mladinska filma, oba se odvijata v poletju, ljubezenski\u00a0<em>Poletje v \u0161koljki (1985)<\/em>\u00a0in pustolovski\u00a0<em>\u010cisto pravi gusar (1987)<\/em>. (Iz programa).<\/p>\n<p>Jani Golob je dovolj izrazit, po svoje v\u0161e\u010den, a je v\u00a0<em>Poletju v \u0161koljki<\/em>\u00a0potreben ali nujen vokal, sicer ostaja izvedba torzo. Ne bi \u0161kodilo oziroma bi bilo bolje in bolj avtenti\u010dno, \u010de bi stopilo na oder nekaj mladih pevk in pevcev, starosti filmskih junakov. V uvodni skladbi\u00a0<em>Pustite nam ta svet<\/em>\u00a0pa zbor\u010dek. Je pa v izboru filmske glasbe v\u010dasih vpra\u0161anje avtorskih pravic (in njihovo re\u0161evanje), saj bi bilo sicer skladateljev na izbiro \u0161e dovolj.<\/p>\n<p>Najbolj znano delo ameri\u0161kega skladatelja, dirigenta in pianista\u00a0Leonarda Bernsteina (1918\u20131990)\u00a0je muzikal\u00a0<em>Zgodba z zahodne strani<\/em>. Koncept sledi zapletu po Shakespearovi tragediji Romeo in Julija. Bernstein zgodbo postavi v New York med tolpe (emigranti in belci), polna je strasti, ljubosumja in ma\u0161\u010devanja.\u00a0<em>Mambo<\/em>\u00a0je plesni odlomek, hiter, energi\u010den, v katerem protagonisti ple\u0161ejo v smislu poka\u017ei, kaj zna\u0161. Navdihnjen je s kubanskimi ritmi. Po muzikalu je bil leta 1961 posnet film, ki je prejel deset oskarjev. (Iz programa).<\/p>\n<p>Mambo je test sposobnosti virtuoznega skupnega muziciranja, ki mora temeljiti na perfektnosti v vseh smislih, \u010desar pa ni bilo toliko, kot smo npr. Mambo sli\u0161ali v izvedbi orkestra Sinfonica Alicante ali pa si ogledamo izvedbo Mladinskega orkestra Simon Bolivar \u2013 Orquesta Sinf\u00f3nica Sim\u00f3n Bol\u00edvar de Venezuela pod dirigentskim vodstvom Gustava Dudamela. Do tam bo pot SMO \u0161e dolga. Tu sem na odru pogre\u0161al bolj jasno postavitev kar 106 \u2013 \u010dlanskega orkestra. V ve\u010dji vertikali in preglednosti pihal; videli smo samo 9 flavt, rogov, klarinetov, saksofonov, fagotov, oboi sploh ne. Bolje je bilo s trobentami in pozavnami, \u017ee tuba je bila preve\u010d na strani. Gledalec ima pravico, da vse glasbenike vidi.<\/p>\n<p>Italijanski skladatelj\u00a0Nino Rota (1911\u20131979)\u00a0je veliko glasbe napisal za film. Sodeloval je s Federicom Fellinijem, Luchinom Viscontijem, Francom Zeffirellijem in Francisom Fordom Coppolo. Za slednjega je napisal glasbo za\u00a0<em>Botra<\/em>\u00a0(prvi del leta 1972, drugi del leta 1974). Trilogija o dru\u017eini Corleone, vplivnem mafijskem klanu v ZDA, velja za eno najpomembnej\u0161ih v filmski industriji, njegova glasba pa je sestavni del tega uspeha. Rotina glasba subtilno ujame bistvo tem, likov in \u010dustev, ustvari zna\u010dilno italijansko vzdu\u0161je, vpeto v ameri\u0161ki mafijski milje. Glavna tema Boter \u2013\u00a0<em>Val\u010dek<\/em>\u00a0je skrivnostna, nekoliko zlove\u0161\u010da melodija, druga najbolj znana je\u00a0<em>Ljubezenska tema<\/em>. (Iz programa).<\/p>\n<p>Lep\u0161a je\u00a0<em>Ljubezenska tema<\/em>, ker je v Botru kljub samim mafijskim temam ljubezen izra\u017eena v mnogih zgodbah in seveda usodah, najraje ali najve\u010dkrat na najbolj tragi\u010di na\u010din, s smrtjo. Z mnogimi smrtmi. Tu je bil orkester dovzeten in je izrazito melodijo sprejel kot svojo. No, to je bila \u017ee drugi\u010d glasba iz Botra. Glasbo je aran\u017eiral\u00a0Marjan Peternel.<\/p>\n<p><em>Montevideo, Bog te je videl!<\/em>\u00a0je film iz leta 2010, navdihnjen z resni\u010dnimi dogodki, ki so vodili do udele\u017ebe jugoslovanske nogometne reprezentance na prvem svetovnem nogometnem prvenstvu v Montevideu (Urugvaj) julija 1930. Duhovit, a tudi ganljiv \u0161portni film je re\u017eiral Dragan Bjelogrli\u0107. Za glasbo je poskrbel\u00a0Magnifico, Robert Pe\u0161ut.\u00a0<em>Pukni zoro<\/em>\u00a0je po\u010dasna, nostalgi\u010dna pesem. Izvrsten ustvarjalec glasbe, ki izvirno me\u0161a vplive z vseh etni\u010dnih in kulturnih vetrov, je tudi to pesem napisal, kot bi bila izvirna ljudska glasba s koreninami nekje v srcu nekdanje skupne dr\u017eave. (Iz programa).<\/p>\n<p>Magnifico je v bistvu balkanski glasbenik, po mentaliteti in osebnosti, po ob\u010dutju, melodiki, ritmu, pa nasploh glasbenem znanju, ki je bolj instiktivno kot \u0161tudiozno. Ampak saj veste kako je s \u0161olami. V Sloveniji imamo 5000 doktorjev znanosti, \u010de pa naredite anketo na cesti, ne vem, koliko bi se jih ljudje spomnili. Magnifico se je uspe\u0161no vklju\u010dil v na\u0161 prostor. \u017dal ni pri\u0161el na koncert, da bi ga mladi videli. Glasbo je aran\u017eiral\u00a0Matija Kre\u010di\u010d.<\/p>\n<p>Marjan Kozina (1907\u20131966)\u00a0je bil eden prvih slovenskih skladateljev, ki so pisali filmsko glasbo. Leta 1948 je napisal glasbo za prvi slovenski povojni film\u00a0<em>Na svoji zemlji<\/em>. Leta 1951 je ustvaril glasbo za prvi slovenski mladinski film\u00a0<em>Kekec,<\/em>\u00a0ki ga je po povesti Josipa Vandota re\u017eiral Jo\u017ee Gale.\u00a0<em>Kek\u010devo\u00a0<\/em>and the<em>\u00a0Moj\u010dino pesem<\/em>\u00a0so slovenski otroci vzeli za svojo. Kozina je v tej glasbi pokazal velik ob\u010dutek za otro\u0161ki svet. (Iz programa).<\/p>\n<p>Vklju\u010ditev Kek\u010deve in Moj\u010dine pesmi je prav tako vzpostavilo nostalgijo za nekdanjimi \u010dasi, kot ves filmski program oziroma glasba iz filmov, ki jih gledajo mlade generacije na novo, mi starej\u0161i pa se spominjamo, kako je bilo neko\u010d \u0161e v \u010dasu \u010drnobelega filma. Sam bi seveda na oder pevsko postavil tako Kekca kot Mojco njune filmske starosti. Kozinovo glasbo je prvi priredil\u00a0Marjan Vodopivec, za ta koncert pa\u00a0Nejc Be\u010dan.<\/p>\n<p>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr.\u00a0je moderiral koncert s svojimi komentarji in razlagami filmov z vidika glabe v njih, zgodovine, nastajanja, dolo\u010dene vsebine, konteksta sodelovanja, ne nazadnje efektnosti. Nekatere primerjave so bile rahlo ali celo precej metafori\u010dne, samov\u0161e\u010dne in seveda provokativne, kar pomeni, da ni nujno, da jim verjame\u0161, po slavnem italijanskem pregovoru,\u00a0<em>\u201cse non \u00e8 vero, \u00e8 ben trova\u200bto\u201d \u201c<\/em>ali<em>\u00a0\u201c\u010detudi ni res, se dobro sli\u0161i\u201d.<\/em><\/p>\n<p>Po dolgih in burnih aplavzih sta sledila kar dva dodatka, ponovitev Bernsteina in Kozine.<\/p>\n<p>Koncert je bil zelo odmeven in uspe\u0161en, a bo v prihodnje nujno izostriti kriterije samega nastopanja v Slovenskem madinskem orkestru; z rigoroznim zahtevanjem znanja in sposobnosti skupnega muziciranja. Bo pa glasbenikov na odru 20 manj. Perfekcija se skozi leta \u017eal ne izbolj\u0161uje.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row-full-width vc_clearfix\"><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Medij: Kritik.si Avtorji: Marijan Zlobec Datum: Pet. 23. Aug 2024 Povezava: KRITIK.si Slovenski mladinski orkester je nastopil v polnem Poletnem gledali\u0161\u010du Kri\u017eanke na 72. Ljubljana Festivalu. Ustanovila in umetni\u0161ko ga vodi dirigentka \u017diva Ploj Per\u0161uh. Njena organizacijska in povezovalna mo\u010d ter osebni magnetizem v odnosu do mladih glasbenikov iz vseh koncev Slovenije in vendarle precej [...]","protected":false},"author":8,"featured_media":31946,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-31943","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice-si"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31943","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31943"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31943\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31947,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31943\/revisions\/31947"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31946"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31943"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31943"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.art-bsa.eu\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31943"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}