Mladi inštrumentalisti bodo zaigrali filmske teme

 Kako je prišlo do odločitve, da boste s Slovenskim mladinskim orkestrom pripravili koncertni večer filmske glasbe?

Program je nastal z mislijo na umetnike, s katerimi smo tokrat želeli sodelovati, in na občinstvo, ki je že vajeno naših žanrsko pisanih programov. Gostujoči solist Lauri Porra, ki bo z orkestrom nastopil kot solist na električni baskitari, je zanimiv tudi kot skladatelj filmske glasbe. Izvajali bomo prav njegov koncert Entropia , sicer pa bo mladim glasbenikom gotovo v velik navdih, saj je klasično izobražen violončelist, ki igra tudi v heavymetalski skupini Stratovarius.

Zanimiva iztočnica je tudi klasična glasba, ki je bila uporabljena v filmih.

Tretji navdih pa je bil Marcel Štefančič kot veliki poznavalec filmov, glasbe in življenjskih zgodb raznih ustvarjalcev. Z nami na odru bo tudi on, in ta glasbeno-pripovedni lok bo, verjamemo, izjemno zanimiv. Tega se resnično veselim.

Zanimivo je, da se orkestri vse pogosteje odločajo za tovrstne večere. Zakaj je po vašem mnenju tako?

Prvič je to enostavno dobra glasba. Sicer pa nagovarjajo širše občinstvo, ne čisto klasičnega, in takšen povezovalni moment je lahko magičen. Če so to enotematski večeri, se človek počuti kot v kinu z živo glasbo. Ta čar smo tudi že malce pozabili in je vsake toliko resnično dobrodošel.

Pravijo, da naj bi bil od vseh skladateljev vseh glasbenih zvrsti na svetu najbolj znan prav John Williams s svojo filmsko glasbo.

Saj so tu še Hans Zimmer pa Ennio Morricone, Nino Rota in drugi velikani. John Williams je eden najpopularnejših ta hip. Nastopa kot dirigent, tudi s slovitimi orkestri, kot so Dunajski filharmoniki. Filme z njegovo glasbo pa v tem trenutku gledajo in poslušajo ljubitelji filma vseh generacij, mladi in stari.

Sam se ob imenu John Williams najprej spomnim na Ericha Wolfganga Korngolda, zgodnjega mojstra filmske glasbe. Očitno je prav on Williamsov veliki navdih.

Pripravili ste prav razgiban program, ki ga boste odprli s temo iz risanke o Tomu in Jerryju. Tudi risanke imajo kar nekaj večnih tem, mar ne?

Risanke vseh vrst so kul. Še posebej stare hollywoodske črno-bele, saj so opremljene z vrhunsko glasbo. Fascinantno, kako skrbno in velikopotezno so to včasih počeli. Tudi sodobnejše, Smrkci , ali kako se že imenujejo tisti krasni mali medvedki …, vse imajo krasno glasbeno opremo.

Tudi Cvetlični valček iz baleta Hrestač je zelo priljubljena in pogosto uporabljena glasbena tema.

Mimo tega grem težko. Tolikokrat je slišan tudi v filmih, pa še stalnica klasičnega repertoarja je. Tako mladi v orkestru gradijo svoj repertoar, ki ga bodo pozneje gotovo preigravali kot člani profesionalnih orkestrov.

Janiju Golobu se boste posvetili z dvema njegovima temama. Tudi naši skladatelji so napisali nekaj večnih filmskih tem.

Jani Golob je eden slovenskih velikanov filmske glasbe, pa tudi sicer je ploden in čudovit skladatelj. Obenem je velik podpornik naše strategije dela z mladimi in mojega dela. Pri njem imam občutek, da dobim odgovore na vsa vprašanja, in res deli svoje globoko znanje in izkušnje brez kakršnihkoli zadržkov. Velik poklon.

Kako ste pa začeli sodelovati s prapravnukom Jeana Sibeliusa Laurijem Porro in kakšno skladbo boste skupaj izvedli?

Laurija Porro sem našla po naključju, ko sem iskala sodobno filmsko glasbo tudi na youtubu. Takoj sem vedela, da bom enkrat izvedla njegov koncert Entropia , in priložnost se je pokazala hitro. Vse druge zgodbe in sorodstvene vezi, med drugim je mož moje stanovske kolegice Dalie Stasevske, kar sem izvedela kasneje, našo skupno zgodbo lepo zaokrožijo in ji dodajo malce zlatega prahu.

Tudi brez Leonarda Bernsteina v repertoarju ne gre.

Nikakor ne. Upam, da bodo vsi v publiki na znak na ves glas zaklicali Mambo!

Nino Rota je ​povsem na novo ovrednotil vlogo glasbe v filmu.

To je res. Tudi sicer mi je všeč, v klasičnih delih.

Za konec boste ponudili še venček Kekčevih pesmi.

Kekec je junak vseh generacij in brez njega, v kakršnikoli obliki že, bi si težko predstavljala naš program nepozabnih filmskih melodij. Nejc Bečan, ki je priredil venček, je mojstrsko opravil veliko delo.

Vpliv se pozna vsako leto, in sicer po povratnih informacijah mladih sodelujočih glasbenikov, teh smo tudi najbolj veseli, in po njihovem očitnem napredku. Marsikdo nam pove, da brez Slovenskega mladinskega orkestra ne bi nadaljeval igranja inštrumenta, naše navdihujoče, a tudi zahtevno delo podžge mnoge. Iskreno lahko povem, da sem vesela, da prav pri nas mladi najdejo sogovornika in okolje, ki je spodbudno ter iskreno.

Slovenski mladinski orkester deluje že pet let in se je v tem času dobro uveljavil. Zdaj se verjetno že da oceniti njegov vpliv na prvo generacijo sodelujočih glasbenikov.

Veseli smo, da jim zmoremo pokazati, kako naj uporabijo v glasbenih šolah pridobljeno znanje in kako raznovrstne so lahko življenjske poti glasbenikov. Vsak ne bo solist, tega se je treba zavedati, lahko pa je karkoli drugega, pedagog, producent, tonski mojster, aranžer in tako naprej. Mladi potrebujejo dialog in o resnih temah lažje spregovorijo, če jim naklonimo čas in prostor. To vse pa omogoča prav orkester.

Gost Lauri Porra

Finski skladatelj in inštrumentalist Lauri Porra (1977), prapravnuk skladatelja Jeana Sibeliusa, je začel igrati violončelo pri šestih letih, pozneje pa je presedlal na baskitaro. Poleg skladanja za orkester, film in medije je tudi član heavymetalske skupine Stratovarius, s katero je posnel štiri albume in koncertiral v več kot petdesetih državah. Zelo vsestranski Porra vodi tudi svoj ansambel Lauri Porra Flyover Ensemble, v katerem združuje glasbene sloge od rocka in jazza do klasične, elektronske in filmske glasbe. Entropia , njegov koncert za električni bas in orkester, sta skladatelj kot solist in Simfonični orkester iz Lahtija premierno izvedla na koncertu, ki je odprl sezono 2015 ter hkrati zaznamoval 150. obletnico rojstva Jeana Sibeliusa.