15 septembra, 2023 Juli Széchenyi-Smythe

Svetovna premiera “Trojne boginje”

Srbski skladatelj Igor Andrić, rojen leta 1996, zavidljivo hitro dosega priznanje v mednarodnem prostoru. Njegova glasba je bila predstavljena na festivalih in koncertih v Srbiji, Franciji, Nemčiji, Rusiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Italiji, Hongkongu in na Cipru. Izobraževal se je pod vodstvom cenjene prof. Isidore Žebeljan na Fakulteti za glasbo v Beogradu, kjer danes opravlja doktorski študij kot tudi predava. Nedavna svetovna premiera inovativne skladbe “Trojna boginja”, ki jo je napisal za projekt Sound of Change, je razkrila njegovo vez z balkansko tradicijo, a hkrati sodobnim duhom, prav tako pa tudi zgodovinska in prva izvedba skladbe s strani Mednarodnega orkestra Ljubljana.   

  

Skladatelj o skladbi “Trojna boginja”:   

“Pri skladbi Triple Goddess sem se osredotočil na odkrivanje orkestrskih zvokov, ki bi predstavljali zvoke narave in sinergijo človeka z njo.     

Poleg poganske teme, ki sem jo izbral za ime skladbe, tudi glasbeni material ustvarja zvok, ki spominja na poganske zvoke in je povezan s poganskimi verovanji. Prvi stavek si prizadeva za mir in duhovnost, hkrati pa določene točke v njem nakazujejo kršitev miru in na nek način napovedujejo dogodke v naslednjih dveh stavkih. Če prvi stavek teži k upodobitvi devic na podlagi mirnega in spokojnega zvoka, drugi stavek prinaša spremembe v smislu vzdušja, pa tudi spremembe v glasbenem toku, ki se prav tako zgodi med življenjem v sožitju z naravo. Sam konec drugega stavka je zaupan solističnim lesenim pihalnim partom, ki usmerjajo zvok starodavnih lesenih piščali.    

Proti koncu se vzdušje z melodijo in harmonijo približa začetku tretjega (zadnjega) stavka. Heterofonija, ki je zelo razširjena v tradiciji naših (balkanskih) območij, je bila navdih za zadnji stavek te skladbe. Najbolj razširjena je bila v gorskih pokrajinah, kjer so na ta način pele predvsem starejše ženske, zato je glasbeno gradivo povezano z imenom dela. S to skladbo želim ozavestiti prisotnost ženske figure kot božanske v verovanjih starih ljudi. To verovanje je bilo skozi stoletja zanemarjeno, ravnovesje pa porušeno z nenehnim poudarjanjem moških figur kot božanskih. Moja zamisel je bila primerjati krščanskega Boga, ki ga predstavljajo figure očeta, sina in svetega duha, s trojno boginjo.”  

sl_SI