Wegen des Krieges in der Ukraine kam im März eine autistische Jugendliche aus der Ukraine mit ihrer Familie nach Slowenien. Über Slovenska filantropija hilft ihr eine Schauspielerin und Regisseurin aus Russland.

Ukrajinska najstnica Vladana Chernoi skupaj z Rusinjo Ingo Aleinikovo riše, bere, se sprehaja.FOTO: ROBERT BALEN

Vojna v Ukrajini je povzročila množični begunski in migrantski val v Evropi. V upanju na boljši jutri je marca v Slovenijo prišla Natalia Chernoi s 17-letnima dvojčicama Sofio in Vladano. Da jih je pot zanesla ravno na naša tla, ima zaslugo Das Slowenisches Jugendorchester, ki je pomagal evakuirati tako mlade glasbenike iz des Jugendsinfonieorchesters der Ukraine, v katerem igra Sofia, kot tudi njihove spremljevalce. Glasbenica se je do zdaj uspešno integrirala v slovensko družbo in obiskuje ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, medtem ko Vladani in mami pomagata prostovoljki iz Slovenske filantropije.

Seit dreißig Jahren bemüht sich die nichtstaatliche humanitäre Organisation Slovenska filantropija, die Situation von Familien und jungen Erwachsenen zu verbessern, die aus verschiedenen Gründen ihr Land verlassen mussten, von Menschen, die auf die Zusammenführung mit ihren Familien warten, sowie von unbegleiteten Minderjährigen. Freiwillige und Mentoren helfen ihnen unter anderem beim Erlernen der slowenischen Sprache, beim Kennenlernen unseres Landes und des Bildungssystems sowie bei der Eingliederung in die Gesellschaft. Seit September trifft sich die Russin Inga Aleinikova wöchentlich mit Vladana, die eine geistige Entwicklungsstörung und Autismus hat. Sie meldete sich auf eine Anzeige der Organisation, die einen Mentor für junge Migranten suchte, und wurde unter zahlreichen Bewerbern ausgewählt.

Prej je grizla, zdaj objema
Tako je dvojica v dveh mesecih postala uspešen tim. Inga Aleinikova se je namreč v vlogi mentorice izkazala. “Vladana v pol letih bivanja v Sloveniji skorajda ni spregovorila ne z mano ne s svojo sestro niti besede. Precej časa je prečepela pri računalniku in se je še bolj zaprla vase kot prej, ko smo živeli v Ukrajini. Poleg tega je bila agresivna, zgodilo se je tudi, da je koga ugriznila v roko. Zdaj celo na katero vprašanje odgovori, čeprav le z eno besedo, in je tudi veliko bolj umirjena,” nam je z zadovoljstvom povedala Natalia Chernoi.

Aleinikova je njenim besedam pritrdila in dodala: “Če me je Vladana prej ugriznila, me zdaj objema. Je veliko bolj umirjena in zna kontrolirati svojo jezo s pomočjo dihalne tehnike. Napredovala je tudi pri branju in risanju. Več ima tudi koncentracije pri določeni dejavnosti.” Natalia Chernoi ima končno nekaj trenutkov zase, saj čas, ki ga Vladana preživi z mentorico, izkoristi za učenje slovenskega jezika. Tu ji je v pomoč prostovoljka Diana. Poleg tega obiskuje tako imenovani ženski klub v okviru Slovenske filantropije, kjer z Ukrajinkami debatira o izbranih temah.

Vom Nahen Osten bis nach Südamerika

Im Jahr 2021 nahmen 1.249 Migranten und Geflüchtete an den Programmen von Slovenska filantropija teil. Im Durchschnitt kommen monatlich 300 hinzu. Der Großteil der Nutzer sind Familien und Einzelpersonen aus dem Nahen Osten, Migranten aus Afrika, dem Fernen Osten, Südamerika, europäischen Ländern, der Ukraine und Russland. Mitarbeitende, Freiwillige und Mentoren bieten Einzelpersonen und Gruppen von Migranten mit unterschiedlichem Status (etwa Antragstellern auf internationalen Schutz und Personen mit anerkanntem internationalem Schutz, unbegleiteten Kindern, Migranten ohne Papiere und anderen Migranten) Beratung, Information, psychosoziale und psychotherapeutische Hilfe sowie Interessenvertretung.

Einfachere Integration

Na drugi strani je zelo zadovoljna tudi Aleinikova, ki ji uspešno delo s sedemnajstletnico veliko pomeni in je dokaz, da je možno v življenju premagati več ovir, od političnih, jezikovnih, poklicnih in še katerih, če ima posameznik voljo in ustrezno znanje. V Moskvi je 39-letna Inga Aleinikova diplomirala iz gledališke igre in režije otroških predstav ter sodelovala z različnimi gledališkimi hišami in tudi učenci s posebnimi potrebami. Ko letos ni bilo videti konca ruske agresije, se je maja odločila, da se bo s hčerkama preselila v Slovenijo. Naša država jo je očarala z naravnimi lepotami in majhnostjo v primerjavi z mogočno Rusijo. “Občutek imam, da je za tujce tukaj integracija enostavnejša,” meni igralka in režiserka. Mož, ki je glasbenik in skladatelj, se ji bo pridružil prihodnji mesec.

Inga Aleinikova schrieb sich für einen Berufskurs in Vorschulpädagogik an einer privaten Schule in Ljubljana ein, beabsichtigt jedoch, an die Pädagogische Fakultät in Primorska in den Studiengang Inklusive Pädagogik zu wechseln. In Zukunft möchte sie in Slowenien ein Zentrum für Kinder mit besonderen Bedürfnissen gründen, in dem diese ihre Freizeit aktiv verbringen und vor allem viel spielen könnten. Bis dahin wird sie neben der Betreuung von Vladana unter anderem gelegentlich Spiele für Kinder entwickeln, die im Unterbringungszentrum Logatec untergebracht sind, und – diesmal selbst als Mentee – Slowenisch lernen.

Primanjkuje prostovoljcev za poučevanje

Poučuje jo Viktor Kollar, ki je na filantropiji koordinator prostovoljcev. V programe Slovenske filantropije je vključenih 280 prostovoljcev, ki delajo v programu migracije, nad njimi bedi sogovornik. Med prostovoljci so dijaki, študenti, poslovneži, upokojenci. “Ne morem izluščiti nekega tipičnega profila prostovoljca,” pravi Kollar in še doda, da so med njimi tudi brezposelni, ki se za ta korak odločijo, ker dobijo dodatek v višini stotih evrov kot aktivni iskalci službe. Vendar ta osnovni nagib sčasoma ni več v ospredju, temveč vstopata empatija in želja nekomu pomagati. S prostovoljcem podpišejo prostovoljski dogovor za delo za eno leto. Pri mentorskih parih – kjer mentor nudi večji nabor pomoči v primerjavi s prostovoljcem – pa vsaj za eno šolsko leto. V obeh primerih se družijo po dve šolski uri na teden. Velikokrat mentor postane vzornik mentorirancu in zgodi se, da so otroci v tem paru tudi po več let. Najmlajša prostovoljka je štirinajstletnica iz Ukrajine, ki pomaga štirim vrstnikom, najstarejša gospa pa šteje zavidljivih 80 let.

Viktor Kollar: “Nimamo toliko prostovoljcev, kot imamo potreb po učenju našega jezika.” FOTO: ROBERT BALEN

Ob tem sogovornik izpostavi še, da je zelo veliko povpraševanje za učenje slovenščine. “Nimamo toliko prostovoljcev, kot imamo potreb po učenju našega jezika. Verjetno nikoli ne bomo zagotovili toliko neformalnih tečajev za skupine in posameznike, kot bi si jih želeli. Z večjim prihodom mladih pa se povečuje tudi povpraševanje po učni pomoči.” Zato na tem mestu ne bo odveč poziv tistim, ki so pripravljeni poučevati. Treba si je le vzeti čas devetdeset minut na teden. “Če ta čas prezrcalimo na celo leto, je to 78 ur ali dobri trije dnevi. Če imaš na voljo tri dni na leto, ki bi jih lahko posvetil nekomu, je to dovolj, da mu spremeniš svet,” zaključi svojo misel Viktor Kollar.

de_DE