Because of the war in Ukraine, an autistic teenager from Ukraine came to Slovenia with her family in March. She is being helped through Slovenska filantropija by an actress and director from Russia.

Ukrajinska najstnica Vladana Chernoi skupaj z Rusinjo Ingo Aleinikovo riše, bere, se sprehaja.FOTO: ROBERT BALEN

Vojna v Ukrajini je povzročila množični begunski in migrantski val v Evropi. V upanju na boljši jutri je marca v Slovenijo prišla Natalia Chernoi s 17-letnima dvojčicama Sofio in Vladano. Da jih je pot zanesla ravno na naša tla, ima zaslugo The Slovenian Youth Orchestra, ki je pomagal evakuirati tako mlade glasbenike iz of the Youth Symphony Orchestra of Ukraine, v katerem igra Sofia, kot tudi njihove spremljevalce. Glasbenica se je do zdaj uspešno integrirala v slovensko družbo in obiskuje ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, medtem ko Vladani in mami pomagata prostovoljki iz Slovenske filantropije.

For thirty years, the non-governmental humanitarian organisation Slovenska filantropija has been working to improve the situation of families and young adults who, for various reasons, have had to leave their country, of individuals waiting to be reunited with their families, and of unaccompanied minors. Volunteers and mentors help them with, among other things, learning Slovenian, getting to know our country and its education system, and integrating into society. Since September, Inga Aleinikova, a Russian woman, has been meeting Vladana, who has an intellectual disability and autism, every week. She responded to the organisation's advertisement seeking a mentor for young migrants and was selected from among many candidates.

Prej je grizla, zdaj objema
Tako je dvojica v dveh mesecih postala uspešen tim. Inga Aleinikova se je namreč v vlogi mentorice izkazala. “Vladana v pol letih bivanja v Sloveniji skorajda ni spregovorila ne z mano ne s svojo sestro niti besede. Precej časa je prečepela pri računalniku in se je še bolj zaprla vase kot prej, ko smo živeli v Ukrajini. Poleg tega je bila agresivna, zgodilo se je tudi, da je koga ugriznila v roko. Zdaj celo na katero vprašanje odgovori, čeprav le z eno besedo, in je tudi veliko bolj umirjena,” nam je z zadovoljstvom povedala Natalia Chernoi.

Aleinikova je njenim besedam pritrdila in dodala: “Če me je Vladana prej ugriznila, me zdaj objema. Je veliko bolj umirjena in zna kontrolirati svojo jezo s pomočjo dihalne tehnike. Napredovala je tudi pri branju in risanju. Več ima tudi koncentracije pri določeni dejavnosti.” Natalia Chernoi ima končno nekaj trenutkov zase, saj čas, ki ga Vladana preživi z mentorico, izkoristi za učenje slovenskega jezika. Tu ji je v pomoč prostovoljka Diana. Poleg tega obiskuje tako imenovani ženski klub v okviru Slovenske filantropije, kjer z Ukrajinkami debatira o izbranih temah.

From the Middle East to South America

In 2021, 1,249 migrants and refugees were included in Slovenska filantropija's programmes. On average, 300 join each month. Most of its users are families and individuals from the Middle East, migrants from Africa, the Far East, South America, European countries, Ukraine and Russia. Staff, volunteers and mentors offer individuals and groups of migrants of various statuses (such as applicants for international protection and persons granted international protection, unaccompanied children, undocumented migrants and other migrants) counselling, information, psychosocial and psychotherapeutic support, and advocacy.

Easier integration

Na drugi strani je zelo zadovoljna tudi Aleinikova, ki ji uspešno delo s sedemnajstletnico veliko pomeni in je dokaz, da je možno v življenju premagati več ovir, od političnih, jezikovnih, poklicnih in še katerih, če ima posameznik voljo in ustrezno znanje. V Moskvi je 39-letna Inga Aleinikova diplomirala iz gledališke igre in režije otroških predstav ter sodelovala z različnimi gledališkimi hišami in tudi učenci s posebnimi potrebami. Ko letos ni bilo videti konca ruske agresije, se je maja odločila, da se bo s hčerkama preselila v Slovenijo. Naša država jo je očarala z naravnimi lepotami in majhnostjo v primerjavi z mogočno Rusijo. “Občutek imam, da je za tujce tukaj integracija enostavnejša,” meni igralka in režiserka. Mož, ki je glasbenik in skladatelj, se ji bo pridružil prihodnji mesec.

Inga Aleinikova enrolled in a vocational course in pre-school education at a private school in Ljubljana, but intends to transfer to the Faculty of Education in Primorska, studying inclusive education. In the future, she would like to set up a centre in Slovenia for children with special needs, where they could spend their free time actively and, above all, play a great deal. Until then, in addition to mentoring Vladana, she will among other things occasionally create games for children housed at the Logatec Accommodation Centre and, this time as a mentee, learn Slovenian.

Primanjkuje prostovoljcev za poučevanje

Poučuje jo Viktor Kollar, ki je na filantropiji koordinator prostovoljcev. V programe Slovenske filantropije je vključenih 280 prostovoljcev, ki delajo v programu migracije, nad njimi bedi sogovornik. Med prostovoljci so dijaki, študenti, poslovneži, upokojenci. “Ne morem izluščiti nekega tipičnega profila prostovoljca,” pravi Kollar in še doda, da so med njimi tudi brezposelni, ki se za ta korak odločijo, ker dobijo dodatek v višini stotih evrov kot aktivni iskalci službe. Vendar ta osnovni nagib sčasoma ni več v ospredju, temveč vstopata empatija in želja nekomu pomagati. S prostovoljcem podpišejo prostovoljski dogovor za delo za eno leto. Pri mentorskih parih – kjer mentor nudi večji nabor pomoči v primerjavi s prostovoljcem – pa vsaj za eno šolsko leto. V obeh primerih se družijo po dve šolski uri na teden. Velikokrat mentor postane vzornik mentorirancu in zgodi se, da so otroci v tem paru tudi po več let. Najmlajša prostovoljka je štirinajstletnica iz Ukrajine, ki pomaga štirim vrstnikom, najstarejša gospa pa šteje zavidljivih 80 let.

Viktor Kollar: “Nimamo toliko prostovoljcev, kot imamo potreb po učenju našega jezika.” FOTO: ROBERT BALEN

Ob tem sogovornik izpostavi še, da je zelo veliko povpraševanje za učenje slovenščine. “Nimamo toliko prostovoljcev, kot imamo potreb po učenju našega jezika. Verjetno nikoli ne bomo zagotovili toliko neformalnih tečajev za skupine in posameznike, kot bi si jih želeli. Z večjim prihodom mladih pa se povečuje tudi povpraševanje po učni pomoči.” Zato na tem mestu ne bo odveč poziv tistim, ki so pripravljeni poučevati. Treba si je le vzeti čas devetdeset minut na teden. “Če ta čas prezrcalimo na celo leto, je to 78 ur ali dobri trije dnevi. Če imaš na voljo tri dni na leto, ki bi jih lahko posvetil nekomu, je to dovolj, da mu spremeniš svet,” zaključi svojo misel Viktor Kollar.

en_GB